Fotografija in njene osnove

Organizatorjem prireditev je vedno v veselje, ko je prireditev uspešno končana in si zadovoljno utrujeni rečemo: vredno je bilo! Žal pa prepogosto pozabimo na dokumentiranje in arhiviranje dogodkov, na fotografiranje in snemanje, ki na nek način omogoča "posmrtno" življenje prireditve in njeno promocijo.

Vzpodbujam vas, da vsak dogodek, ki ga ne želite prepustiti pozabi, temeljito fotografirate ali še bolje, poskrbite za snemanje dogajanja. Seveda lahko za to najamete profesionalne ponudnike, kar pa je v časih zelo omejenih finančnih virov društev skoraj nemogoče.

Da bi se lahko fotografiranja lotili sami in bi bili z nastalim gradivom zadovoljni, je dobro poznati nekaj osnov fotografije, ki prav pridejo tako pri fotografiranju kot snemanju video posnetkov. V nadaljevanju lahko spoznate najpomembnejše pojme in zakonitosti dobre fotografije.

Deli fotoaparata

Kot pri vsaki drugi tehniki je tudi pri fotoaparatu dobro poznati njegove pomembnejše dele in njihov namen. Štirje najpomembnejši deli, ki močno vplivajo na kakovost fotografije so:

1. objektiv
2. tipalo
3. zaslonka
4. zaklop

Med druge, manj pomembne dele, pa prištevamo: baterije, bliskavica, iskalo, krmilne tipke, ohišje, pomnilniška kartica, sprožilec, zaslon.

Zaslonka

Zaslonka ima podobno nalogo kot zenica v našem očesu. Obe uravnavata količino svetlobe, ki jo prepuščata naprej. Z ročnimi nastavitvami zaslonke uravnavamo globinsko ostrino fotografije. Odprtost zaslonke označujemo s stopnjami. ​Bolj, ko je zaslonka odprta, manjše je število f, s katerim označujemo stopnjo odprtosti, hkrati je manjša tudi globinska ostrina. Nizek f oz. bolj odprta zaslonka je dobrodošla pri portretni fotografiji, ko želimo, da je fotografirani predmet na fotografiji oster, vsi bližnji in bolj oddaljeni predmeti pa so videti zamegljeni. Nasprotno pa zaslonko pripiramo (zvišamo f-stopnjo) vselej, kadar želimo, da je celotna fotografija ostra (npr. fotografija pokrajine).

Primer fotografije strun kitare z uporabo različno odprte zaslonke:​

Lastnosti objektiva: goriščna razdalja

Goriščna razdalja je razdalja med sredino zbirne leče in tipalom. Manjša razdalja pomeni širši kot in obratno. Objektive glede na goriščno razdaljo in namen uporabe razvrščamo v tri skupine:

1. širokokotni (do 35mm) - pokrajina, majhni, omejeni prostori
2. normalni (35-85mm) 50mm ustreza zornemu kotu človeškega očesa.​
3. tele (nad 85mm) oddaljeni predmeti, manjša globinska ostrina, šport, prireditve, živali, portreti…

Običajno so najmanjši objektivi širokokotni. Z naraščanjem velikosti se goriščna razdalja povečuje. Zato so za fotografije z majhno globinsko ostrino mnogo bolj primerni večji, po možnosti zrcalno refleksni fotoaparati in tele objektivi.

Lastnosti objektiva: svetlobna moč

​Svetlobna moč = goriščna razdalja / premer največje odprtine zaslonke. Označujemo jo v obliki f/zaslonsko število (npr. f/3.4 (W) F6,5 (T)). Nižja številka pomeni večjo svetlobno moč, s tem seveda višjo kakovost objektiva in žal tudi ceno. Pogosto so vrednosti svetlobne moči in goriščne razdalje napisane na objektivu.

Velika svetlobna moč je zelo pomembna npr. pri fotografiranju slabo osvetljenih prireditev, kjer ne smemo (moremo) uporabljati bliskavice, saj objektiv z visoko svetlobno močjo omogoča kakovostne fotografije tudi brez uporabe bliskavice.

Tipalo (senzor)

Naloge filma v analognih aparatih je v digitalnih prevzelo tipalo. Najpomembnejši lastnosti tipal sta:

1. ​velikost - večje tipalo sprejme več svetlobe. Full frame tipala 36 x 24 mm (velikost analognega filma) najdemo v najboljših in najdražjih profesionalnih fotoaparatih.
2. ločljivost , ki pomeni, koliko na svetlobo občutljivih senzorjev vsebuje tipalo. Višja ločljivost ne pomeni vedno kakovostnejše fotografije običajnih velikosti, temveč le več svobode pri izrezu in boljšo kakovost za velike fotografije (plakati, posterji…) Tako za najpogostejše fotografije velikosti 10x15 cm zadostujeta že 2 MP ločljivosti.

Zaklop

Zaklop uravnava čas izpostavljenosti tipala svetlobi. Daljši čas omogoča fotografiranje v slabi svetlobi in kreativno ustvarjanje. Kratki časi pa omogočajo “zamrznjene” posnetke in majhno globinsko ostrino. Čas označujemo v delih sekunde, kolikor je tipalo izpostavljeno svetlobi, ki prihaja skozi objektiv.

Uravnavanje svetlobe

Svetlobo uravnavamo na tri načine: z odprtostjo zaklopke, hitrostjo zaklopa in občutljivostjo tipala (ISO). Oglejte si video predstavitev soodvisnosti teh faktorjev. Sodobni potrošniški fotoaparati pomagajo uporabniku s številnimi prednastavljenimi vrednostmi, ki so optimalne za posamezne svetlobne pogoje. 

Kompozicija

Razporeditev in medsebojni odnos delov, ki sestavljajo celoto, se imenuje kompozicija.

• Najpomembnejše pravilo kompozicije: zlati rez oz. pravilo tretjin, primeri

• Primeri ostalih pravil kompozicije
• Zadnje pravilo kompozicije: krši vsa omenjena pravila!

​Zlati rez je temeljno pravilo kompozicije ne le v fotografiji, temveč v vseh zvrsteh likovne umetnosti. Od fotografa zahteva, da najpomembnejši del najpomembnejšega objekta postavi na eno od presečišč tretjinskih črt.

Perspektiva

Ne stoj na mestu! Ne bodi len in poišči čimboljši položaj! Pravila perspektive nam povedo, od kod in pod kakšnim kotom bomo željeni objekt fotografirali, da bi dosegli željeni učinek (otrok, žival...)

Lep primer je fotografiranje otrok. Redki starši se potrudijo, pokleknejo in otroka fotografirajo v njegovi višini. Če ga fotografiramo z višine glede na njegovo velikost, ga bomo v očeh gledalca fotografije pomanjšali, na nek način oslabili, pogosto celo deformirali. Nasprotno, če ga fotografiramo iz žabje perspektive, bo na fotografiji videti velik in močan, Učinka sta tako samo z izbiro perspektive lahko povsem nasprotna.

Urejanje fotografij

Vsako posneto fotografijo lahko izboljšamo. Brezplačnih programov za te namene je veliko. Googlova Picasa spada med zmogljivejše, je preprosta za uporabo in v slovenskem jeziku.

Najkoristnejše funkcije Picase:

• obrezovanje (crop)
• poravnava "nagnjenih" fotografij
• odstranjevanje rdečih oči
• popravki osvetlitve in kontrasta
• retuširanje
• izravnava beline
• spremembe barv, ostrine, ...

Zaključek

Vse zgoraj napisano je le prvi korak na poti spoznavanja teorije fotografije. Upam, da sem vas vsaj malo vzpodbudil, da se podate v knjižnico ali na širni splet in si izpopolnite znanje s številnimi kakovostnimi učbeniki fotografije. Za vas lahko pripravimo tudi fotografsko delavnico, kjer vsa predstavljena teoretična pravila preizkusimo tudi v praksi.

Naj bodo vaši dogodki dobro dokumentirani, da bodo tudi naši zanamci lahko podoživeli sadove vašega dela in prizadevanj. 

Za konec pa še uveljavljen rek profesionalnih dokumentaristov: "dogodek, ki ni dokumentiran, se ni zgodil".